Zgodovina

Ustanovitev prostovoljne požarne brambe na Koroški Beli leta 1897
 
Splošne in krajevne razmere so pripeljale občane takratne občine Koroška Bela do ustanovitve prostovoljne požarne brambe, kot je bil takrat naziv za gasilska društva. V osnovalnem odboru so bili Anton Soklič (po domače Olip iz Potokov, takrat župan občine Koroška Bela), Anton Turk (takratni župnik na Koroški Beli), Moritz Kraupp (zemljemerec, po domače Kosmačov iz Javornika), Frančišek Čop (po domače Jurček, posestnik na Koroški Beli), Andrej Smolej (po domače Ledrar, posestnik na Koroški Beli), Jožef Vidic (po domače Klinar, posestnik na Koroški Beli), Jožef Šoberl (po domače Barbarnek, posestnik na Koroški Beli) in Anton Potočnik (po domače Guntarjov, posestnik na Koroški Beli).
 
Društvo je začelo delovati v letu 1897. To ni bilo le gasilsko društvo, temveč splošna zaščita pred vodo, ognjem in drugimi nesrečami. Prvo leto je bilo v društvu 14 članov in še 6 plezalcev, 17 gasilcev, 2 varuha, 3 trobentači in 7 podpornih članov. Prvi načelnik društva je bil hkrati tudi takratni župan, Anton Soklič, s Potokov. Že prvo leto je bila nabavljena prva brizgalna naprava pri zagrebški firmi Smekal. Zgrajeno je bilo tudi prvo leseno brizgalno poslopje na mestu nasproti Maričnikove hiše. Prostor za brizgalno poslopje je prodal član društva Anton Erlah. Nabavili so obleke, čelade, trobente, lestve in napisne table.
 
Društvo je že v samem začetku močno zaživelo in uživalo tudi podporo meščanov, ki so  z nabirkami prispevali k pokritju dolga za nabavo prve brizgalne. Denar za nabavo je namreč posodil načelnik Anton Soklič.
Drugi načelnik društva je bil Anton Potočnik, prav tako član osnovalnega odbora društva. Anton Sokliča je zamenjal po njegovi smrti, leta 1900. Na čelu društva je bil do svoje smrti, leta 1909. V tem času je društvo praznovalo tudi desetletnico obstoja.
 
             
                                      Gasilska četa ob 10-letnici 1907.                                                                       Vas Koroška Bela leta 1907.
 
Od leta 1909, do konca prve svetovne vojne, je društvo vodil Jožef Mulej, po domače Stojan s Potok. Vsem prvim trem načelnikom je bilo skupno, da so bili vsi tudi župani takratne občine Koroška Bela. V času načelovanja društvu in županovanja Jožefa Mulej je vas doletela velika preizkušnja. Že sama prva svetovna vojna je zahtevala velik davek, največja katastrofa sploh pa je bila 14.8.1917, ko so italijanska vojaška letala bombandirala vas, ki je skoraj v celoti pogorela. Med bombandiranjem gasilski dom ni pogorel. To je bila prva in največja  preizkušnja za gasilsko četo, saj je bilo potrebno vas po napadu popolnoma obnoviti. V letu 1919 je bila v gasilskem domu napeljana elektrika in sicer ena žarnica v dom in ena pred vrata. Leta 1922 je društvo praznovalo petindvajsetletnico obstoja.
 
   
 
   

                                               Požgana vas 14.8.1917.                                                                              Po povodnji leta 1926.

 
V času po vojni je društvo počasi nadomestilo in obnovilo opremo in orodje. V vasi je bil leta 1933 dograjen vodovod (predan namenu 13. avgusta 1933), ki je gasilcem močno olajšal delo. Hkrati pa se je povečala tudi požarna varnost prebivalcev Koroške Bele. V tem obdobju je bil imenovan tudi gradbeni odbor, katerega naloga je bila skrb za obnovo obstoječega in gradnjo novega gasilskega doma. Problem je nastal pri lokaciji gradnje novega gasilskega doma. Takratna občina je želela zgraditi nov dom pri glavni cesti. Le v tem primeru je bila pripravljena prispevati tudi večja finančna sredstva. Gasilci pa so vztrajali na tem, da se novi gasilski dom zgradi na istem mestu, kot je stal stari. V noči na 10. julij 1939 so ga brez občinskega dovoljenja prestavili za nekaj metrov in pričeli z obnovo. Nekateri so bili zaradi tega celo kaznovani. Lokacija doma še danes odgovarja v vseh pogledih. Tako v prvi vrsti zaradi požarnovarnostne intervencije in društvenega življenja samega, ker je jedro članstva še vedno iz starega dela vasi.

 

Leta 1937 se je proslavljala štiridesetletnica društva. V letu 1939 pa je bila nabavljena nova motorna brizgalna, gasilski voz in do vojne je bil podkleten tudi gasilski dom.
 

Gasilci Koroške Bele med NOB

 

Med NOB 1941 do 1945 je društvo opravljalo nujnejše naloge. V NOB je sodelovalo 12 članov izmed katerih so življenja za svobodo žrtvovali: Anton Noč, Janko Smolej, Viktor Svetina, Jože Korošec in Andrej Krevljič.

 

Velik razmah in napredek po osvoboditvi
 

Po osvoboditvi je društvo usmerilo svoje delovanje v obnovo opreme in orodja ter pomnožitvi članstva. Leta 1957 je društvo oskrbelo nov prapor. Strmeli so za tem, da bi zgradili nov gasilski dom in to uresničili v letih 1961 do 1967, ko je bil dom otvorjen.

Število članov se je večalo, usposabljali so nove prostovoljce, z razvojem novih tehnik gašenja je društvo s pomočjo darov vaščanov, občine in prostovoljnim delom sledilo napredku in potrebam na področju reševanja.

Leta 1971 je bila nabavljena motorna brizgalna Rosenbauer, leta 1974 je bil zgrajen požarni bazen, leta 1975 je bila dozidana garaža. Vozove z vprego in priložnostne tovorne prevoze je istega leta nadomestilo gasilno kombinirano vozilo TAM 2001 CB.


                                 
            Ob prevzemu gasilskega avtomobila leta 1975.                                                           Ob proslavi leta 1975.                                                 
 
Leta 1979 se je oglasila gasilska sirena z domačega stolpa ob gasilskem domu, dve leti kasneje pa je bilo asfaltirano dvorišče. Leta 1986 se je društvo lotilo nabave traktorske cisterne s črpalko 3200 litrov. Traktorska cisterna je bila tisti čas velika pridobitev za društvo, saj je bila zelo primerna zamenjava za gasilsko avtocisterno. Primerna je bila za gašenje gozdnih požarov in za posege na težje dostopnih lokacijah. Gasilsko vozilo TAM 2001 CB, ki ga je imelo društvo v lasti od leta 1975 je le delno zadovoljevalo potrebe in zahteve gasilske tehnike, zato je bilo novo vozilo velika želja društva.
 

Leta 1987 je društvo praznovalo 90 – letnico delovanja. V tem letu se je izpolnila tudi večletna želja po novem vozilu. Društvo je dobilo novo gasilsko orodno vozilo TAM 80 T 5 B 2,6. Nadgradnjo gasilskega vozila z Al roletami je izvedlo podjetje Karoserist Maribor. Vozilo je bila velika pridobitev, saj je bilo s prejšnjim precej težav in skrbi. Z novim vozilom se je mobilnost gasilske enote povečala, avto pa je mnogo prispeval k učinkovitejšim akcijam. Vozilo je bilo opremljeno z motorno brizgalno Rosenbauer VW 187/8.

Ob koncu devetdesetih je bila glavna naloga in prioriteta usposabljanje članov društva, izobraževanje na vseh področjih, zagotovitev požarne varnosti in dvig požarnovarnostne kulture. Ena glavnih nalog je bila tudi pomlajevanje članstva.

Obdobje nove države Republike Slovenije

Sledilo je prelomno leto 1991, ki je prineslo osamosvojitev Republike Slovenije. V času desetdnevne vojne so gasilci vestno opravljali zaupano nalogo in polno pripravljeni dežurali v gasilskem domu. Ob alarmih za zračni napad so sestavili desetino in jo postavili na rezervne pozicije na vasi. To leto je bila tudi izvedena posodobitev gasilskega doma. V garaži, kjer je bila cisterna so bila zamenjana vrata z novimi večjimi. Z zamenjavo je bil omogočen direkten priklop cisterne na traktor. Prej so morali cisterno polročno – z verigo vsakič premakniti v območje podboja vrat.

V letu 1993 je sledila obnova sušilnega stolpa, ki je dobil novo zunanjo podobo. Tri leta kasneje pa je gasilski dom dobil svoj telefonski priključek. Na telefon je bila priključena daljinsko vodena sirena za alarmiranje ob požaru in drugih nesrečah.

 

1997 je društvo praznovalo svojo 100 – letnico. Ob tej priložnosti je društvo dobilo novo motorno brizgalno Ziegler, ki je zamenjala dotrajano motorno brizgalno Rosenbauer.

 

Novo tisočletje

 

V prvem desetletju novega tisočletja se je društvo lotilo obnove in nadgradnje gasilskega doma. Gasilski dom je bil izoliran in izdelana je bila nova fasada. Zaradi dotrajane konstrukcije smo se odločili za podrtje sušilnega stolpa. Na njegovem mestu je bil zgrajen nov prizidek v katerem je manjši prostor za sušenje cevi in nove sanitarije. Na celotnem gasilskem domu je bila zamenjana strešna kritina. Podrli smo tudi staro leseno lopo in jo nadomestili z novo zidano, ki služi kot skladišče.

 

Ob 110 – letnici je društvo dobilo novo težko pričakovano in nujno potrebno gasilsko vozilo IVECO DAILY z gasilsko oznako GVV – 1.

 

Comments