Gasilski dom danes.
Gasilski dom danes.
Prostovoljno gasilsko društvo Koroška Bela (PGD Koroška Bela) je registrirano v skladu z zakonom o društvih. Vpisano v register društev pri UE Jesenice, dne 29.01.2013, pod št. 5151821.
PGD Koroška Bela se uvršča po kategorizaciji v II. kategorijo. V skladu s svojimi pristojnostmi opravlja PGD Koroška Bela preventivne in operativne naloge v zvezi z varstvom pred požarom, varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zaščito in reševanjem na območju Jesenic in sicer: Koroške Bele, Slovenskega Javornika, Potokov, Javorniškega Rovta, Jesenic in Gornjesavske doline oz. Gorenjske regije.
Čim več našega dela bomo posvetili usposabljanju in izobraževanju naših članov in članic, saj je le izobražen in usposobljen gasilec kos nalogam zaščite in reševanja. Posebno pozornost bomo posvetili vključevanju mladine v naše gasilske vrste. Zavedati se moramo, da le tako lahko delujemo in obstajamo še naprej – »NA MLADIH SVET STOJI«.
Zavzemali se bomo, da se sredstva za naše delovanje ne bodo zmanjševala in se bo naše PGD Koroška Bela razvijalo v skladu z uredbo o organiziranju in opremljanju prostovoljnih gasilskih društev.
Naš namen je s strokovnim pristopom doseči ugled in zaupanje javnosti v prostovoljno gasilstvo, tako da bomo enakopravno sodelovali, gradili in ustvarjali, ne škodovali drugim in vse opravljali na kulturnem nivoju, z znanjem in spoštovanjem.
Poudarek bo tudi na družabnem življenju v našem društvu, kot so razna srečanja, pohodi, izleti, pikniki, prireditve, skratka vsaka ideja v to smer je dobrodošla. Gradili bomo na medčloveških odnosih, humanitarnih načelih, skratka na pomoči sočloveku.
Zagotavljanje strokovne pomoči na področju zaščite in reševanja za vse, ki bodo potrebovali našo pomoč in krepitev tovarištva med gasilci.
Vendar pa ne moremo delovati samo znotraj našega društva, zato se bomo povezovali z sosednjimi gasilskimi društvi ter ostalimi društvi iz našega kraja, krajevno skupnostjo, osnovno šolo in občino, aktivno bomo sodelovali z našo Gasilsko zvezo Jesenice in bomo delovali po njenih navodilih in sugestijah.
Gasilstvo ni le dejavnost, nujna za varnejše življenje in pomoč, ampak tudi dejavnost, ki ohranja vrednote, na katere se v sodobnem času vse prevečkrat pozablja: tovarištvo, solidarnost, sodelovanje, nesebičnost, požrtvovalnost in spoštovanje. Vrednote, ki so še vedno značilne za gasilce.
Ko se enkrat »zastrupiš« z gasilstvom, si gasilec za vse življenje!
Društvo vodi upravni odbor, katerega sestavlja 15 članov društva. Nad njihovim delom bdi nadzorni odbor. Najvišji organ društva je zbor članov, ali občni zbor, na katerem se sprejme plan dela za tekoče leto, podajo se poročila za preteklo leto (organizacijsko poročilo, operativno poročilo, finančno poročilo, poročilo nadzornega odbora in poročilo mladine). Oba odbora imata mandat pet let.
Splošne in krajevne razmere so pripeljale občane takratne občine Koroška Bela do ustanovitve prostovoljne požarne brambe, kot je bil takrat naziv za gasilska društva. V osnovalnem odboru so bili Anton Soklič (po domače Olip iz Potokov, takrat župan občine Koroška Bela), Anton Turk (takratni župnik na Koroški Beli), Moritz Kraupp (zemljemerec, po domače Kosmačov iz Javornika), Frančišek Čop (po domače Jurček, posestnik na Koroški Beli), Andrej Smolej (po domače Ledrar, posestnik na Koroški Beli), Jožef Vidic (po domače Klinar, posestnik na Koroški Beli), Jožef Šoberl (po domače Barbarnek, posestnik na Koroški Beli) in Anton Potočnik (po domače Guntarjov, posestnik na Koroški Beli).
Gasilska četa ob 10-letnici leta 1907.
Društvo je začelo delovati v letu 1897. To ni bilo le gasilsko društvo, temveč splošna zaščita pred vodo, ognjem in drugimi nesrečami. Prvo leto je bilo v društvu 14 članov in še 6 plezalcev, 17 gasilcev, 2 varuha, 3 trobentači in 7 podpornih članov. Prvi načelnik društva je bil hkrati tudi takratni župan, Anton Soklič, s Potokov. Že prvo leto je bila nabavljena prva brizgalna naprava pri zagrebški firmi Smekal. Zgrajeno je bilo tudi prvo leseno brizgalno poslopje na mestu nasproti Maričnikove hiše. Prostor za brizgalno poslopje je prodal član društva Anton Erlah. Nabavili so obleke, čelade, trobente, lestve in napisne table.
Vas Koroška Bela leta 1907.
Društvo je že v samem začetku močno zaživelo in uživalo tudi podporo meščanov, ki so z nabirkami prispevali k pokritju dolga za nabavo prve brizgalne. Denar za nabavo je namreč posodil načelnik Anton Soklič.
Drugi načelnik društva je bil Anton Potočnik, prav tako član osnovalnega odbora društva. Anton Sokliča je zamenjal po njegovi smrti, leta 1900. Na čelu društva je bil do svoje smrti, leta 1909. V tem času je društvo praznovalo tudi desetletnico obstoja.
Požgana vas 14. 8.1917.
Od leta 1909, do konca prve svetovne vojne, je društvo vodil Jožef Mulej, po domače Stojan s Potok. Vsem prvim trem načelnikom je bilo skupno, da so bili vsi tudi župani takratne občine Koroška Bela. V času načelovanja društvu in županovanja Jožefa Mulej je vas doletela velika preizkušnja. Že sama prva svetovna vojna je zahtevala velik davek, največja katastrofa sploh pa je bila 14.8.1917, ko so italijanska vojaška letala bombandirala vas, ki je skoraj v celoti pogorela. Med bombandiranjem gasilski dom ni pogorel. To je bila prva in največja preizkušnja za gasilsko četo, saj je bilo potrebno vas po napadu popolnoma obnoviti. V letu 1919 je bila v gasilskem domu napeljana elektrika in sicer ena žarnica v dom in ena pred vrata. Leta 1922 je društvo praznovalo petindvajsetletnico obstoja.
Po povodnji leta 1926.
V času po vojni je društvo počasi nadomestilo in obnovilo opremo in orodje. V vasi je bil leta 1933 dograjen vodovod (predan namenu 13. avgusta 1933), ki je gasilcem močno olajšal delo. Hkrati pa se je povečala tudi požarna varnost prebivalcev Koroške Bele. V tem obdobju je bil imenovan tudi gradbeni odbor, katerega naloga je bila skrb za obnovo obstoječega in gradnjo novega gasilskega doma. Problem je nastal pri lokaciji gradnje novega gasilskega doma. Takratna občina je želela zgraditi nov dom pri glavni cesti. Le v tem primeru je bila pripravljena prispevati tudi večja finančna sredstva. Gasilci pa so vztrajali na tem, da se novi gasilski dom zgradi na istem mestu, kot je stal stari. V noči na 10. julij 1939 so ga brez občinskega dovoljenja prestavili za nekaj metrov in pričeli z obnovo. Nekateri so bili zaradi tega celo kaznovani. Lokacija doma še danes odgovarja v vseh pogledih. Tako v prvi vrsti zaradi požarnovarnostne intervencije in društvenega življenja samega, ker je jedro članstva še vedno iz starega dela vasi.
Leta 1937 se je proslavljala štiridesetletnica društva. V letu 1939 pa je bila nabavljena nova motorna brizgalna, gasilski voz in do vojne je bil podkleten tudi gasilski dom.
Med NOB 1941 do 1945 je društvo opravljalo nujnejše naloge. V NOB je sodelovalo 12 članov izmed katerih so življenja za svobodo žrtvovali: Anton Noč, Janko Smolej, Viktor Svetina, Jože Korošec in Andrej Krevljič.
Ob prevzemu gasilskega avtomobila l. 1975.
Po osvoboditvi je društvo usmerilo svoje delovanje v obnovo opreme in orodja ter pomnožitvi članstva. Leta 1957 je društvo oskrbelo nov prapor. Strmeli so za tem, da bi zgradili nov gasilski dom in to uresničili v letih 1961 do 1967, ko je bil dom otvorjen.
Število članov se je večalo, usposabljali so nove prostovoljce, z razvojem novih tehnik gašenja je društvo s pomočjo darov vaščanov, občine in prostovoljnim delom sledilo napredku in potrebam na področju reševanja.
Leta 1971 je bila nabavljena motorna brizgalna Rosenbauer, leta 1974 je bil zgrajen požarni bazen, leta 1975 je bila dozidana garaža. Vozove z vprego in priložnostne tovorne prevoze je istega leta nadomestilo gasilno kombinirano vozilo TAM 2001 CB.
Ob proslavi leta 1975.
Leta 1979 se je oglasila gasilska sirena z domačega stolpa ob gasilskem domu, dve leti kasneje pa je bilo asfaltirano dvorišče. Leta 1986 se je društvo lotilo nabave traktorske cisterne s črpalko 3200 litrov. Traktorska cisterna je bila tisti čas velika pridobitev za društvo, saj je bila zelo primerna zamenjava za gasilsko avtocisterno. Primerna je bila za gašenje gozdnih požarov in za posege na težje dostopnih lokacijah. Gasilsko vozilo TAM 2001 CB, ki ga je imelo društvo v lasti od leta 1975 je le delno zadovoljevalo potrebe in zahteve gasilske tehnike, zato je bilo novo vozilo velika želja društva.
Leta 1987 je društvo praznovalo 90 – letnico delovanja. V tem letu se je izpolnila tudi večletna želja po novem vozilu. Društvo je dobilo novo gasilsko orodno vozilo TAM 80 T5 B 2,6. Nadgradnjo gasilskega vozila z Al roletami je izvedlo podjetje Karoserist Maribor. Vozilo je bila velika pridobitev, saj je bilo s prejšnjim precej težav in skrbi. Z novim vozilom se je mobilnost gasilske enote povečala, avto pa je mnogo prispeval k učinkovitejšim akcijam. Vozilo je bilo opremljeno z motorno brizgalno Rosenbauer VW 187/8.
Ob koncu devetdesetih je bila glavna naloga in prioriteta usposabljanje članov društva, izobraževanje na vseh področjih, zagotovitev požarne varnosti in dvig požarnovarnostne kulture. Ena glavnih nalog je bila tudi pomlajevanje članstva.
Sledilo je prelomno leto 1991, ki je prineslo osamosvojitev Republike Slovenije. V času desetdnevne vojne so gasilci vestno opravljali zaupano nalogo in polno pripravljeni dežurali v gasilskem domu. Ob alarmih za zračni napad so sestavili desetino in jo postavili na rezervne pozicije na vasi. To leto je bila tudi izvedena posodobitev gasilskega doma. V garaži, kjer je bila cisterna so bila zamenjana vrata z novimi večjimi. Z zamenjavo je bil omogočen direkten priklop cisterne na traktor. Prej so morali cisterno polročno – z verigo vsakič premakniti v območje podboja vrat.
V letu 1993 je sledila obnova sušilnega stolpa, ki je dobil novo zunanjo podobo. Tri leta kasneje pa je gasilski dom dobil svoj telefonski priključek. Na telefon je bila priključena daljinsko vodena sirena za alarmiranje ob požaru in drugih nesrečah.
1997 je društvo praznovalo svojo 100 – letnico. Ob tej priložnosti je društvo dobilo novo motorno brizgalno Ziegler, ki je zamenjala dotrajano motorno brizgalno Rosenbauer.
V prvem desetletju novega tisočletja se je društvo lotilo obnove in nadgradnje gasilskega doma. Gasilski dom je bil izoliran in izdelana je bila nova fasada. Zaradi dotrajane konstrukcije smo se odločili za podrtje sušilnega stolpa. Na njegovem mestu je bil zgrajen nov prizidek v katerem je manjši prostor za sušenje cevi in nove sanitarije. Na celotnem gasilskem domu je bila zamenjana strešna kritina. Podrli smo tudi staro leseno lopo in jo nadomestili z novo zidano, ki služi kot skladišče.
Ob 110 – letnici je društvo dobilo novo težko pričakovano in nujno potrebno gasilsko vozilo IVECO DAILY z gasilsko oznako GVV–1.
Gasilski dom leta 1907.
Leta 1897 je bilo na Koroški Beli registrirano prvo gasilsko društvo imenovano "Požarna bramba". V istem letu je društvo dobilo prvo ročno brizgalno, postavljeno je bilo leseno poslopje, nabavljena je bila lestev, cevi, obleke, čelade, trobenta in žig. Leta 1934 so na vasi začele potekati vse bolj intenzivne priprave na gradnjo gasilskega doma. Začeli so z odkupi zemljišč, izdelavo načrta, nabavo gradbenega materiala in pridobitvijo dovoljenj. Sestavljen je bil ožji odbor za zidavo doma v sestavi: Anton Svetina, Tomaž Noč, Virgilij Šoberl in Andrej Smolej. Odločijo se da bo nov gasilski dom zidan, posekajo les za ostrešje in vse skupaj deponirajo na dvorišču tedanjega doma. Zapletati pa se je začelo pri odkupu zemljišča za nov dom in pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Kljub vsem zapletom so gasilci brez gradbenega dovoljenja zabetonirali betonske podstavke za dom in prizidek na lokaciji sredi vasi. Načrt za obnovo in povečavo je izdelal Korel Konič, ki je skupaj z Antonom Svetina pripravil vse potrebno za prestavitev obstoječega lesenega gasilskega doma. V noči iz 9. na 10. junij 1939 so gasilci prestavili stari gasilski dom za 4m proti jug, ga začeli obnavljati in graditi garderobe.
Prestavitev gasilskega doma leta 1939.
Zaradi adaptacije in gradnje prizidka gasilskega doma brez gradbenega dovoljenja in brez pooblaščenega graditelja je občina izvajalce kaznovala z denarno in zaporno kaznijo. Na izrečene kazni so se gasilci pritožili in sodišče v Radovljici jim je po obravnavi kazni razveljavilo. Po izvedeni prestavitvi je leta 1940 gasilska četa še enkrat vložila vlogo za gradbeno dovoljenje prestavitve gasilskega doma 25m proti jugu. Gradbeno dovoljenje je bilo tokrat izdano za dom, stolp in ograjo. Tako je bil po prestavitvi lesenega gasilskega doma leta 1939 v letu 1940 izdelan še stolp za sušenje cevi in ograja okoli doma.
Gradnja gasilskega doma leta 1962.
Po vojni je razvoj gasilstva pokazal potrebo po pravem zidanem gasilskem domu. V letu 1953 je bila izvedena povečava kleti in obnova temeljev. Želja po gradnji zidnaega gasliskega doma ni usahnila in leta 1962 so tako podrli stari leseni gasilski dom in pozidali novega. Zaključna dela so se zavlekla zaradi informacij, da naj bi na mestu obstoječega gasilskega doma zgradili stanovanjski blok. To se seveda ni zgodilo, zato so gasilci s prostovoljnim delom v zgornji etaži uredili vežo in sejno sobo, izdelali omet in fasado doma. Otvoritev novega gasilskega doma je bila na proslavi 70. letnice gasilskega društva v letu 1967.
Gasilski dom ob otvoritvi avgusta 1967.
Število članov se je večalo, usposabljali so nove prostovoljce, z razvojem novih tehnik gašenja je društvo s pomočjo darov vaščanov, občine in prostovoljnim delom sledilo napredku in potrebam na področju reševanja. V letu 1974 je bil zgrajen požarni bazen, leta 1975 je bila dozidana garaža. Po tem gasilski dom ni več spreminjal svoje oblike. Dom se je skrbno vzdrževal in tako v novem tisočletju dobil novo izolacijo in fasado. Zaradi dotrajane konstrukcije je bil podrt lesen sušilni stolp. Na njegovem mestu je bil zgrajen nov prizidek v katerem je manjši prostor za sušenje cevi in nove sanitarije. Na celotnem gasilskem domu je bila zamenjana strešna kritina. Podrta je bila tudi stara lesena lopa, na njenem mestu pa zgrajena nova zidana, ki služi kot skladišče.
Znamka vozila: IVECO Daily 65C18
Število sedežev: 1+5
Motor: 130 kW / 176 KM
Znamka vozila: Volkswagen T6 2,0 TDI 4 motion
Število sedežev: 1+8
Motor: 110 kW / 150 KM
